Eden najpomembnejših dramatikov klasične grške tragedije Sofoklej (ok. 496 pr. n. št. – ok. 406 pr. n. št.) se je tragiškega agona prvič udeležil leta 468 pr. n. št. in z danes izgubljeno tragedijo Triptolemos premagal Ajshila. Na tragiških agonih naj bi zmagal še štiriindvajsetkrat. Od sto osemindvajsetih dram, ki naj bi jih napisal, naj bi bilo približno petindvajset satirskih iger, ostalo pa tragedije. V celoti je ohranjenih le sedem tragedij (Ajas, Antigona, Tračanke, Kralj Ojdip, Elektra, Filoktet, Ojdip na Kolonu) in fragmenta dveh satirskih iger, in sicer polovica satirske igre Sledni psi in krajši fragment igre Inah. Ker sam zaradi šibkega glasu ni mogel nastopati kot igralec, se je posluževal poklicnih igralcev in jim sam določal vloge.

Sofoklej je pretrgal tradicijo vezane tetralogije, ki se je je strogo držal Ajshil, in je po pravilniku tragiškega agona predložil štiri drame, ki pa so bile vsebinsko nevezane. Poleg tega je uvedel še tretjega igralca, zbor je povečal z dvanajst na petnajst oseb in s tem omogočil voditelju zbora, da se je udeležil dialoga. Bolj kot Ajshil je črpal snov iz trojanskega cikla in tebanskega mita, nekaj pa tudi iz lokalnih atiških legend. Prvi je uvedel nove osebe, posebej ženske. Sofoklej je v središče svojega pisanja postavil človekovo dramo in njegovo usodo z vsemi nerazrešljivimi nasprotji, njegovi junaki postajajo v svojih odločitvah vedno bolj človeški in so pogosto ujeti v usodne posledice lastnih odločitev.

Tragedija Antigona naj bi bila uprizorjena leta 422 pr. n. št., zaradi velikega uspeha pa naj bi bil Sofoklej izvoljen za stratega v samoški vojni. Tragedija jemlje snov iz tebanskega cikla, osrednja tema tragedije pa je pokop.

Dogajanje Antigone je postavljeno v osvobojene Atene in se neposredno navezuje na zaključek Ajshilove Sedmerice. Antigonin stric Kreon, novi tebanski kralj, prepove pokop Polinejkovega trupla, ki naj bo plen ujedam, njegovega brata Eteokla pa ukaže pokopati z vsemi častmi. Antigona želi spoštovati verske in moralne vrednote in se odloči, da bo pokopala bratovo truplo.
Središče tragedije predstavlja konflikt med Antigono in Kreonom, kjer Antigona predstavlja višje moralne vrednote in pravice, Kreon institucijo države in formalne oblasti, njun konflikt pa se razreši s tragično spravo v obliki tragične žrtve.