Pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih bil član skupine 442, ki je bila jedro literarno gledališke skupine Pupilija Ferkeverk. Leta 1969 so uprizorili predstavi Žlahtna plesen Pupilije Ferkeverk in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki. Njegova prva pesniška zbirka Uran v urinu, gospodar! (1972) temelji na ironični in satirični jezikovni igri, ki je temelj kasnejših zbirk. Za njegovo dramatiko sta značilni ironija in satira na nivoju različnih družbenih plasti in njim ustrezna jezikovna stilizacija: Limite (1969, soavtor Z. Šedlbauer), Grenki sadeži pravice (1978), Vzpon, padec in ponovni vzpon zanesenega ekonomista (upr. 1974), Brucka ali obdobje prilagajanja (upr. 1976), Guliver, velik in majhen (upr. 1978), Pravopisna komisija (1984), Triko (upr. 1985), Afrika (upr. 1986), Ptiči (upr. 1987), En sam dotik (upr. 1990) in druge. Piše tudi gledališke songe, predvsem pa poezijo, v kateri se prepletajo jezikovna igra, poudarjena zvočnost, ironija, satira in parodija. Prevedel je več kot štirideset dramskih besedil (Shakespeare, Čehov, Nušič …).

V eni dejanski burki Triko duhovito preigrava niz situacij, v katerih v ospredje postavlja odnos med moškim in žensko. Skozi posamične fragmentarne prizore postavlja pred nas arhetipske situacije iz vsakdanjega življenja parov, ki se ljubijo, prepirajo, varajo ... Štirje protagonisti se pojavljajo v najrazličnejših vlogah in se zapletajo v različne ljubezenske večkotnike. Ljubezenske dogodivščine jih vodijo v komične situacije, ki bi se lahko precej nesrečno končale. Pa vendar se vsak od njih vedno znova spretno izogne nevarnim posledicam ljubezenskih pustolovščin. Rdeča nit vseh prizorov sta ljubezen in seksualnost, ki vodita protagoniste v burne ljubezenske dogodivščine, ki jim spremenijo življenje. Kljub komičnosti situacij pa vsa ljubezenska srečanja govorijo o v sodobnem svetu čedalje značilnejši plehkosti in površinskosti medsebojnih odnosov.