Victoria Benedictsson (1850–1888) se je rodila na švedskem podeželju. Bila je deležna najboljše izobrazbe, čeprav je bila ta v tistem času privilegij fantov. Želela je postati slikarka in se vpisati na umetniško akademijo v Stockholmu, vendar ji oče tega ni dovolil. Pri enaindvajsetih se je iz obupa poročila z osemindvajset let starejšim vdovcem Christianom Benedictssonom, ki je imel že pet otrok iz prejšnjega zakona, Victoria pa mu je rodila še dva. Pri petintridesetih se je preselila v Stockholm, za seboj pustila provincialno življenje in se začela gibati v literarnih krogih. Prijateljevala je z Ibsenom in Strindbergom. Slednji naj bi po njej oblikoval značaj gospodične Julije v istoimenski drami, vplivala pa je tudi na Ibsenovo oblikovanje značaja Hedde Gabler. V Stockholmu je spoznala literarnega kritika Georga Brandesa, s katerim se je zapletla v javno in škandalozno ljubezensko zvezo. Ko jo je zapustil kot ljubimec in kot kritik (ni hotel napisati recenzije njenega romana), je leta 1888, kmalu po tem ko je končala dramo Čar, na isti dan kot je pred dvanajstimi leti umrla njena hčerka, naredila samomor. Njeno dramo, ki jo je podpisala s psevdonimom Ernst Ahlgren, so odkrili in uprizorili šele po njeni smrti leta 1910.

Ob svojem nastanku je bila drama Čar popoln škandal, saj gre v resnici za oris ljubezenske afere med Victorio in Georgom. Zgodba je nabita z erotiko in v središče dogajanja postavi Luise, izobraženo, ugledno, samsko, mlado žensko, ki živi neodvisno življenje v Parizu, kjer spozna fatalnega Gustava Allanda, znanega umetnika in ženskarja. Luise svobodno ljubezen postavi pred poroko s provincialnim bančnim uslužbencem. Strastna in nora ljubezen z Gustavom Allandom pa zanjo pomeni tragičen konec.