JANEZ ŽMAVC (6. oktober 1924, Šoštanj–17. marec 2019, Slovenj Gradec)

Sporočamo žalostno vest, da se je za vedno poslovil dramatik, dramaturg, prevajalec in publicist, naš dolgoletni sodelavec Janez Žmavc.
Po opravljeni maturi na celjski gimnaziji v letih 1948 do 1952 študiral dramaturgijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, po študiju je bil dve sezoni dramaturg v kranjskem Prešernovem gledališču, nato je pet let delal v Študijski knjižnici v Celju, potem pa se je kot dramaturg zaposlil v SLG Celje in ostal tam do upokojitve leta 1990.

Bojan Štih je v prispevku v Zborniku ob 300. premieri SLG Celje zapisal: "Naj takoj povem, da sem imel ob sebi in okrog sebe dobre in poštene sodelavce. Franci Križaj, Janez Žmavc in Majda Križaj so bili moja čvrsta opora. To ni ocena, to je dejstvo."

Janez Žmavc je bil v celjskem gledališču v. d. upravnika od 1. 9. 1974 do 31. 10. 1974, skupaj z Bojanom Štihom in Francijem Križajem je bil umetniški vodja od 1. 9. 1965 do 31. 1. 1970 in od 1. 9. 1980 do 28. 2. 1981, v. d. umetniškega vodja celjskega gledališča pa je bil od 1. 2. 1974 do 30. 11. 1974 in od 1. 3. 1984 do 30. 9. 1984.

Posvečal se je gledališki publicistiki, prevajanju gledaliških besedil, urejanju gledaliških listov in praktični dramaturgiji. V prvi vrsti pa je bil dramatik. Najprej je pisal realistične drame, v katerih je problematiziral (malo)meščansko okolje v povojni družbi z vidika posamične intimne usode, pozneje je za prikazovanje pridobitniškega potrošniškega sveta uporabljal modernejši odrski izraz. Že v 80. letih je zanj značilen premik k absurdno groteskni in s prevladujočo ironijo zaznamovani gledališki konverzaciji. Napisal ali priredil je tudi številne igre za mladino in otroke.
O svoji medvojni usodi po sili nemškega vojaka je objavil avtobiografsko spominsko pričevanje Otok Walcheren.

Dragi Janez, počivaj v miru!

Spletna stran uporablja piškotke SprejmiO piškotkih